PREDSTAVITEV PARTNERJA V PROJEKTU
“Tihi utrinki” Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske
Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske (DGNSP), ki v goriški regiji deluje že 72 let, je pomemben prostor gluhih in naglušnih oseb v 13 občinah Goriške. Pogovarjali smo se z Mojca Komel, sekretarko društva, ki je predstavila številne dejavnosti, s katerimi bogatijo lokalno skupnost in povezujejo. “Za nekatere starejše člane društva je tu edini kraj, kjer se lahko pogovarjajo v znakovnem jeziku. To je njihov drugi dom,” ob tem poudarja. Drugače pa je pri mladih - ti se danes težje spoznajo z znakovnim jezikom.
Razumevanje sveta gluhih in naglušnih
Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske (DGNSP) s približno 300 člani ponuja širok spekter socialnih, kulturnih in izobraževalnih programov, s posebnim poudarkom na usposabljanjih za aktivno življenje in preprečevanju socialne izključenosti, spodbujanju vseživljenjskega učenja in zagotavljanju kakovostne komunikacije med člani in širšo skupnostjo. Člani društva so aktivni tudi na področju športa in rekreacije ter pri ozaveščanju širše javnosti, od otrok do starejših, o gluhoti in naglušnosti.
Povezovanje z drugimi organizacijami v regiji
Ena od ključnih aktivnosti DGNSP je sodelovanje z različnimi nevladnimi organizacijami in izobraževalnimi ustanovami ter sodelovanje pri ustvarjanju vsebin za delavnice in predavanja, ki so prilagojene potrebam gluhih in naglušnih oseb. “Prav pri vpeljevanju novih vsebin precej sodelujemo z drugimi organizacijami, skupaj razvijamo ideje in vsebine, saj lahko na ta način članom ponudimo vedno aktualne tematike,” poudarja Mojca Komel.
Gledališka predstava v znakovnem jeziku
Društvo je močno vključeno tudi v kulturne in izobraževalne projekte. Vsako leto sodelujejo na Tednih vseživljenjskega učenja v Novi Gorici, kjer ponujajo osnovne tečaje znakovnega jezika, kot tudi na Paradi učenja. Že na prvi Paradi učenja leta 2013 so uprizorili medgeneracijsko gledališko predstavo v znakovnem jeziku. V društvu je namreč že dlje časa aktivna tudi gledališka skupina.
Poleg tega so vsako leto aktivni na Dnevih svetovanja za znanje in na Stojnicah znanja. V letu 2024 so problematiko gluhote in naglušnosti predstavili tudi na 2. Strateškem svetu za svetovalno delo v izobraževanju odraslih Goriške regije.
Redno sodelujejo s številnimi organizacijami, kot so Zavod GOST, Goriški muzej in drugi kulturni centri, s katerimi prilagajajo vsebine za gluhe in naglušne. Pripravljajo predstavitvene video spote in vodiče v znakovnem jeziku, sodelovali so pri pripravi zeliščne učne poti, prilagojene gluhim. “Letos bomo sodelovali pri opremljanju predstavitvenega filma taktilne galerije, ki jo pripravlja Goriški muzej, z znakovnim jezikom.”
Drugačen pogled na svet
Mojca poudari, da je za konstruktivno sodelovanje z okoljem pomembno, da slednje razume svet in kulturo gluhih in naglušnih, ki ju oblikuje predvsem njihov jezik. “Gluhi imajo svojo kulturo in svoj pogled na svet. Ne čutijo se odmaknjene ali stigmatizirane, ko preživljajo čas skupaj v društvu.” To velja še posebej za starejše člane, ki uporabljajo znakovni jezik, saj so prav slednji najbolj aktivni v društvu. “Tu je zanje edini kraj, kjer so se in se še vedno lahko pogovarjajo v znakovnem jeziku. To je njihov drugi dom.”
Digitalna komunikacijska orodja so spremenila svet in načine druženja
Danes se mladi, ki so rojeni v slišečem svetu, težje spoznajo z znakovnim jezikom. Z integracijo se je namreč spremenil tudi izobraževalni sistem. Tako gluhi in naglušni mladi nimajo več veliko priložnosti, da se med seboj spoznavajo in se družijo v živo.
Komunikacijska tehnologija igra ključno vlogo pri povezovanju gluhih in naglušnih. Mladi, ki so odrasli v digitalnem svetu, pogosto uporabljajo video klice in spletne platforme za komunikacijo, tudi v mednarodnem znakovnem jeziku. To jim omogoča širšo povezanost, a hkrati manj obiskujejo društvo, saj se večina interakcij dogaja na daljavo. Podobno kot v splošni populaciji se je osebno druženje zmanjšalo, vendar, kot poudarja sekretarka društva, tehnologija gluhim prinaša ogromno možnosti. Starejši člani, ki so odraščali brez sodobnih tehnologij, še vedno cenijo osebne stike in redno obiskujejo društvo, kjer se počutijo varne in povezane. Kljub temu priznavajo, da jim video klici omogočajo stik s sovrstniki iz oddaljenih krajev, kar je še posebej dragoceno za tiste, ki živijo razpršeno po regiji.
Pomen pravočasnega ukrepanja za preprečevanje izključevanja iz družbe
“Zdravstvene težave, kot je izguba sluha, pogosto vodijo v osamljenost, še posebej pri starejših,” pravi Mojca Komel. Te generacije pogosto ne uporabljajo tehnologije, prilagajanje na slušne aparate pa tudi ni najlažji proces, kar pomeni, da je zanje še težje ohranjati aktivno udejstvovanje v širši skupnosti. Pomembno pa je tudi poudariti, da številne raziskave nakazujejo, da izguba sluha pri starejših osebah lahko vodi v zmanjšanje kognitivnih zmožnosti ter poveča možnosti za demenco.
Prav zato zadnja leta društvo v okviru različnih aktivnosti in projektov ozavešča o pomenu uporabe pametnih telefonov in drugih tehnoloških pripomočkov za lažje premagovanje vsakodnevnih izzivov in za bolj samostojno vključenost v družbo.
Izguba sluha je navzven nevidna invalidnost. Osebe, ki se s tem spopadajo imajo oteženo eno ključnih človekovih potreb. To je potrebo po komunikaciji in vključenosti. Mnogokrat se ljudje ne zavedamo, s katerimi težavami se te osebe srečujejo v vsakdanjem življenju. Veliko stvari, ki so nam samoumevne, njim niso. “Z osebo, ki izgubi sluh, je potrebno biti zelo potrpežljiv,” zaključi sekretarka društva.
Na društvu se srečujejo z najrazličnejšimi zgodbami – od veselih do žalostnih. Tiste najlepše skušajo člani društva vsako leto zabeležiti v glasilu “Tihi utrinki”[1], ki ga Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske izdaja že 17 let. Tudi na takšen način namreč želijo tako članom kot prebivalcem celotne regije predstaviti svet skozi njihove izkušnje, njihov svet vseživljenjskega učenja in številnih (z)možnosti.
Članek je nastal v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU, ki ga vodi Andragoški center Slovenije ter sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).
[1] Glasilo lahko naročite na sedežu društva
